Sestavljanke, bolj znane pod izvirnim imenom puzzle, so tipična namizna igra, za enega ali več igralcev. Predstavljajte si ogledalo v katerem uzrete svojo podobo. Ko ogledalo razbijete se ta podoba razdeli na desetine, lahko tudi stotine majhnih koščkov in šele, ko ogledalo ponovno sestavite, zlepite, ali kaj podobnega, boste lahko ponovno uzrli svojo podobo.

In prav takšne so sestavljanke, ko moramo sestaviti koščke na logičen način, da bi pridemo do pravilne rešitve. Sestavljanke so morda najbolj priljubljena oblika tovrstni iger, ki so nastale že davnega leta 1767.  Britanski graver in kartograf John Spilsbury je na desko zalepil zemljevid in desko razžagal po obrisu vsake posamezne države na zemljevidu. Nastale kose je nato uporabil kot pripomoček pri pouku geografije in tedanji šolski, oz. učni pripomoček je sčasoma postal zanimiva igra.

Na prvi pogled enostavno

Sestavljanke so na prvi pogled enostavna igra, kjer ej potrebno prepoznavanje vzorcev in tudi upoštevanje vrstnega reda. Na desetine, lahko tudi stotine majhnih, na prvi pogled neprepoznavnih koščkov moramo sestaviti v prepoznavno podobo. Enostavno? Kje pa, saj je že angleški raziskovalec Daljnega vzhoda Robert Dudley pred več kot petsto leti v svoji knjigi o potovanjih proti Indiji uporabil besedo puzzle. Opisal jo je kot stanje zmede, oz. zamudni problem in prav to je res, ko morate iz desetin koščkov sestaviti neko logično podobo.

Sestavljanke, seveda tiste zapletene s kompleksnimi silhuetami rešujejo odrasli, tiste bolj preproste pa tudi najmlajših. Z vse pa je značilno, da se ob sestavljankah razvijajo in utrjujejo tri osnovne sposobnosti.

Kdo je bolj sposoben

Najprej je to fizična sposobnost, ko igralec drži košček sestavljanke tako dolgo v roki, dokler ga ne bo postavil na pravilno mesto. Še pomembnejša je kognitivna sposobnost, ko igralec, pa naj bo to starejši ali mlajši, razmišlja o tem, kako rešiti problem sestavljanke. Starejši krepi in trenira sposobnost kritičnega mišljenja, mlajši jo začne koristno uporabljati. Na koncu koncev pa za vse velja, da si ob sestavljankah krepimo, negujemo ali najmlajši vzpostavljajo čustvene sposobnosti, s potrpežljivostjo se namreč nagradimo ob rešitvi uganke.

Lahko si predstavljamo kako so bili zadovoljni reševalci največjih sestavljank na svetu. Najprej je proizvajalec namiznih iger Educo izdelal sestavljanko s 24.000 deli, potem je največji svetovni proizvajalec iger Ravensburger izdelal sestavljanke, ki je na površini  5,18 v dolžino in 1,82 metra v višino imela 32.256 kosov. In danes lahko kupite tudi največjo sestavljanko na svetu in na več kot 16 kvadratnih metrih  boste morali logično sestaviti 51.300 koščkov.

Vse je mogoče sestaviti

Rekordi so nekaj, nekaj povsem drugega pa je na mizi sestaviti originalno sliko, oz. podobo iz velikega števila majhnih delov nepravilnih oblik, ki se med seboj ujemajo. Vsak tak delček vsebuje del slike  oz. podobe, ki jo sestavljamo in to je odlična igra potrpljenja.

Lahko se lotimo težjega načina, da sestavljamo »neznano« sliko oz. podobo, torej med sestavljanjem ne gledamo slike oz. podobe, ki je priložena sestavljanki, oz,. je običajno odtisnjena na škatli. Zlagamo pač po vzorcu ali barvi in obliki, no kateri je košček izreza. Bolj zahtevne sestavljanke imajo namreč dele, ki ustrezajo samo točno določenemu položaju.

Tudi pri reševanju sestavljank so »rešitve«

Izrednega pomena je podlaga za sestavljanko, pomembno je, da je popolnoma ravna. Če boste sestavljanko sestavljali na jedilni mizi poskrbite za ustrezno podlago. Najbolje se obnesejo posebne podloge za sestavljanje, ki so gladke, ravne in omogočajo nemoteno drsenje delčkov, po uporabi pa jih lahko s sestavljanko vred zvijete in ne boste ničesar izgubili.

Za začetek si natančno oglejte motiv sestavljanke in se odločite za sortiranje koščkov, ki je za vas najbolj smiselno. Pri pokrajinah je smiselno sortiranje po barvah, pri bogatih motivih sortiranje po delih motiva, enobarvne dele pa si vedno pustite za konec.

Sestavljanko oz. Puzzle začnemo sestavljati na robovih in ko sestavimo vse robove je zlaganje proti sredini velikokrat lažje. S postavitvijo okvirnih koščkov se boste laže orientirali in boste tudi dobili predstavo o velikosti in motivu na sestavljanki.

Sestavljanke so v zadnjem času postale eden izmed najbolj priljubljenih hobijev. In predvsem ne pričakujte, da boste kakšno sestavljanko sestavili kar tako, v enem popoldnevu. Sestavljanki posvetite največ dve uri na dan in predvsem uživajte v trenutkih, ko se pred vami prikaže skrita, izgubljena podoba.